Danes z vami delim eno mojih najljubših zenovskih zgodbic.
Stari kmet je imel lepega konja, ki mu je dobro služil pri delu na polju. Nekega dne je konj pobegnil v gore. Med tem, ko so sosedje obžalovali njegovo nesrečo, jim je kmet odgovoril: »Sreča? Nesreča? Kdo bi to vedel?«
Čez dober teden se je konj vrnil z gora s čredo divjih konj in takrat so kmeta sosedje trepljali po ramenih, rekoč: imaš pa res srečo. Njegov odgovor je bil kratek: »Sreča? Nesreča? Kdo bi to vedel?«.
Ko je njegov sin hotel udomačiti enega od teh divjih konj, ga je ta vrgel na tla in zlomil si je nogo. Vsi so se strinjali, da je to velika nesreča, kmet pa je spet rekel: »Sreča? Nesreča? Kdo bi vedel?«
Nekaj tednov kasneje se je začela vojna in po vasi so novačili zdrave in za vojskovanje sposobne mladeniče. Ko so videli kmetovega sina z zlomljeno nogo, ga niso vzeli, ampak je lahko ostal doma pri očetu. Kitajska pripoved
Ljudje smo navajeni vedno presojati, da je nekaj dobro ali slabo, prav ali narobe. V resnici nikoli nimamo celotne slike. Iz vidika vesolja vedno “vse štima”. Na tem mestu vas vabim k temu, da preizkusite vprašanje, access consciousnessa: “Kako je lahko (še) boljše kot to?” Lahko ga uporabite v situacijah, ki se vam zdijo slabe ali dobre. V vsakem primeru gre za vašo sodbo in zaključek, da je nekaj dobro ali slabo. Z vprašanjem: “Kako je lahko boljše kot to”, naredite prostor, ki ste ga prej s sodbo ali zaključkom zmanjšali… Torej, če vam gre nekaj “narobe” se vprašate: “Kako je lahko boljše kot to?” Prav tako tudi kadar ste totalno srečni in je vse “popolno”, lahko uporabite vprašanje: “Kako je lahko še boljše kot to?” Ponavadi v situacijah, ko nam je lepo naredimo zaključek in rečemo: “Super smo se imeli… Ne bi moglo bit bolše.” Zakaj pa ne? Zakaj ne bi dali sami sebi, svojemu življenju, vesolju še več prostora, da nas preseneti? Kako je lahko še boljše kot to? In kaj je še vse mogoče?